«Obljubil si mi, da se boš ločil» — tiho je rekla Tjaša

Kako si lahko bil tako nečloveško sebičen?
Zgodbe

— Danes sem popolnoma izčrpan, — je zamrmral Matej Hribar, ko je Tjašo Vidmar bežno poljubil na lice. — Kako si preživela dan?

— Tako zelo sem te pogrešala, — se je stisnila k njemu. — Cel teden se nisva videla. Zakaj nisi prišel niti enkrat?

— Obveznosti so me zasule, Tjaša. Poleg tega se mi zdi, da Sabina nekaj sluti. Brez pravega razloga sproža prepire, nenehno zahteva pozornost, celo z otroki zna pritiskati name. Doma je vse skupaj postalo naporno.

— Obljubil si mi, da se boš ločil, — je tiho rekla Tjaša. — Skupaj sva že tri leta, jaz pa sem še vedno samo senca v tvojem življenju.

Matej je zavzdihnil in zavil z očmi. Spet ista zgodba.

V najeto stanovanje je prihajal zato, da bi si odpočil od družinskega kaosa. Namesto miru pa ga je pričakalo novo zasliševanje. Želel si je lahkotnega večera, ne pa očitkov.

— Saj sem ti že razložil, — je odvrnil nekoliko ostreje. — Zdaj res ne morem zapustiti Sabine.

Prvič, otroka sta še majhna in ne vem, kako bi prenesla novico o ločitvi.

Drugič, poslovno sva močno prepletena. Velik del podjetja je pisan nanjo.

Daj mi čas. Uredil bom zadeve, potem bova lahko končno zaživela skupaj.

— Kdaj točno? — ga je mirno pogledala Tjaša. — Koliko let naj še čakam? Eno? Pet? Deset?

Poskusi me razumeti, Matej. Utrujena sem skrivanja.

Naveličana sem tednov tišine in tega, da si te moram deliti.

Če si prepričan, da nikoli ne bova pravi par, mi to povej in me izpusti.

Tudi jaz sem ženska. Tudi jaz imam pravico do preprostega, iskrenega življenja. Ali pač ne?

Matej je hitro preusmeril pogovor. Pridige mu niso bile po godu.

— Kaj praviš, da greva na večerjo? Že dolgo nisva šla nikamor. Kam bi rada?

Namig je razumela. O prihodnosti ni rekla več niti besede.

Preostanek večera sta preživela skupaj.

Matej je doma poklical ženo, si izmislil nujno službeno pot in ostal pri Tjaši čez noč.

— Seveda te vara! — je Sabini Gorišek dopovedovala njena mati, Marjana Petek. — Saj je očitno. Kakšne službene poti neki, če pa dela sam zase? Nima nadrejenih, ki bi ga kam pošiljali.

In še to, Sabina — od kdaj se tako pedantno ureja? Nenadoma nosi elegantne obleke, zahaja v tiste drage barbershope.

Včasih se je bril doma v kopalnici, zdaj pa mu brado oblikuje posebej izučen mojster.

Sramota, res!

— Dovolj, mama, — jo je prekinila Sabina. — Zakaj mi moraš še dodatno soliti ran?

Nisem iz kamna. Ali res ne zaslužim vsaj kančka sočutja? Me moraš popolnoma poteptati?

— Postavi ga pred vrata! — je vztrajala Marjana, ki je vso stvar videla kristalno jasno. — Zakaj bi ga sploh še prenašala?

Zberi dokumente, vloži zahtevo za ločitev, razdeli premoženje in tega brezsramneža enkrat za vselej postavi na cesto.

Article continuation

Resnične Zgodbe