“Družina je temeljni steber, na katerem se dviga stolp moške avtoritete!” je Matej slavnostno oznanil, žena pa je ob tem že isti dan vložila zahtevo za ločitev

Nesprejemljivo vsiljiva prisotnost je razdirala dom.
Zgodbe

V tistem hipu je po stanovanju zadonel zvonec. Na pragu sta stala dva čokata možaka v delovnih kombinezonih, vsak z rokami v žepih in z izrazom, ki ni dopuščal veliko vprašanj.

— Ste naročili kombi za selitev? — je eden vprašal z globokim, nekoliko naveličanim glasom.

Matej je zmedeno pomežiknil.
— Kakšen kombi? Kakšna selitev? Midva čakava mojstre za prenovo!

Stopila sem korak naprej, v roki pa držala lično mapo z dokumenti.

— Dragi moj, modri ljudje najprej preberejo zakonodajo, — sem rekla z mirnim nasmehom. — In prenove plačujejo iz lastnega žepa. Vaša prihodnost se danes seli… v najemniško garsonjero v Ljubljani. Prevoz je plačan za dve uri. Fantje, kar začnite.

— Kaj govoriš?! Kam naj bi nosili stvari?! — je zavreščala Marjanca in k sebi stisnila kletko z zbeganim papagajem.

Počasi sem odprla mapo.
— To pomeni, da sta pravkar sama in zelo pridno spakirala vse svoje stvari. S tem sta mi prihranila precej truda pri izselitvi. Tukaj je kopija zahtevka za ločitev. In tukaj obvestilo o izpraznitvi stanovanja za osebi brez prijave in lastninske pravice. Ključavnice bodo danes zamenjane.

Matej je poskušal zavzeti svojo običajno vzvišeno držo, napihnil je prsi, kot bi hotel stresati še en nauk o energijah in karmičnih dolgovih. Naredil je odločen korak — in stopil naravnost v odprto škatlo z Marjančinimi najljubšimi kaktusi.

Zavpil je tako, da je odmevalo po hodniku, nato pa se sesedel na tla in se držal za nogo. Ves njegov poceni patos je izpuhtel kot zrak iz preluknjanega balona.

— Moj sin! — je zavpila Marjanca in planila proti njemu, a se zapletla v svoj ogromen šal ter z glasnim treskom podrla še fikus.

Selitvena delavca sta si izmenjala pomenljiv pogled, komaj zadržala nasmeh in brez besed začela odnašati kovčke.

Pol ure pozneje je bilo stopnišče prazno. Stala sem na pragu svojega stanovanja — tihega, urejenega, končno spet mojega — in poslušala, kako spodaj počasi zamira Matejevo bentenje, v katerem je materi očital napačno postavitev energijskih piramid.

Drage moje, zapomnite si nekaj preprostega: edini kos nepremičnine, ki ga velja deliti z brezsramneži, je prostor pred vhodnimi vrati. Seveda z zunanje strani. Ljubezen je lahko slepa, lastniški list pa vidi vse — in je najboljši talisman proti vsaki obliki zajedavcev.

Article continuation

Resnične Zgodbe