Kar je Andrej predstavljal kot oddih, je Milena slišala kot razsodbo.
Pred očmi so se ji zvrstili prizori, ki jih je nosila v sebi vse življenje: babica, sključena ob štedilniku, domače naloge, pisane za kuhinjsko mizo, in tisto prvo jutro, ko se je z Andrejem prebudila prav v tem stanovanju. Vsak kotiček je imel spomin, vsaka stena je govorila njeno zgodbo.
— Kdaj pa sem jaz kdaj privolila v to? — je izrekla skoraj neslišno. — Kdaj sem rekla, da smeš vse prodati? Zaradi njenih napak?
Andrej jo je opazoval, kot bi gledal neznanko. Čakal je solze, izbruh, paniko. Namesto tega je naletel na hladen mir.
— To je moja mama! — je povzdignil glas. — V stiski je! Saj sva družina! Dolžni smo pomagati!
— Družina pomeni, da se ne laže, — je odgovorila mirno. — Ti in tvoja mama sta ekipa. Jaz pa kaj? Orodje?
Poskušal se je zagovarjati. Obljubljal je, da bo vse povrnil. Da bo delal več, da bo dolgove odplačal do zadnjega centa.
— Povrnil? — je ponovila. — Kaj točno? Spomine? Korenine? Občutek varnosti? Misliš, da se vse da kupiti z denarjem?
Telefon v njegovem žepu je zavibriral. Na zaslonu je pisalo: »Mama«.
Sprejel je klic in vključil zvočnik.
— No, je pristala? — je zazvenel nestrpen glas Angelce Kovač. — Andrej, ne zavlačuj! Denar sem potrebovala že včeraj!
Nastala je kratka tišina.
Milena je iztegnila roko. — Daj mi telefon.
Kot v megli ji ga je položil v dlan.
— Andrej? Me slišiš? — je rezko vprašala Angelca. — Kaj se dogaja? Če ne zmoreš, bom sama govorila z njo!
— Dober dan, gospa Kovač, — je rekla Milena z ledeno zbranostjo.
— Milena? Kje je Andrej? Pokliči ga!
— Trenutno je zaseden. Odgovorila bom jaz. In odgovor je ne.
— Kako to misliš, ne?! Se zavedaš, v kakšnem položaju smo?!
— Zelo dobro. V kakšnem ste vi. To je vaš dolg in vaša odgovornost. Moje stanovanje s tem nima nobene zveze. Denarja ne bo. Tudi stanovanja ne.
— Uničuješ družino!
— Družino ste uničili vi, ko ste začeli tuje imeti za svoje. Andrej bo zbral stvari in prišel k vam. Če sta partnerja, potem tudi rešujta težave skupaj.
Milena je telefon še vedno držala v roki, pogled pa je bil trd in dokončen.
