«Ob najini obletnici razglašam konec zakona» — mirno je snela poročni prstan in ga položila na brezhiben beli prt

Pogumna odločitev izpostavi dolgo kruto zlorabo.
Zgodbe

— Ana Pristov, jaz bom sestavila jedilnik, ti pa boš skuhala, — je Valentina Hrastnik potisnila proti njej sveženj treh popisanih listov. — Sama bi se lotila, pa me roke izdajo, artritis me čisto muči.

Ana je pogledala seznam. Hladne predjedi, tople jedi, solate in še trije različni sladki zaključki. Za obletnico zakona z Miho Perkom je tašča povabila osem gostov. Seveda brez vprašanja.

— Valentina Hrastnik, kaj pa če bi tokrat naročili hrano? — je previdno dvignila pogled.

— Naročili?! — je tašča dramatično razprla dlani, na katerih ni bilo sledu o bolečinah. — Kaj bodo rekle moje prijateljice? Da ne znamo sprejeti gostov? Ne, Ana, zdaj pa pokaži, kaj zmoreš.

Ana je papir zložila enkrat. Potem še enkrat. In še. Majhen kvadratek je tiho pristal na mizi.

— Prav. Bom pokazala.

Pred sedmimi meseci, takoj po poroki, je Miha omenil, da bosta nekaj časa živela pri njegovi mami. »Začasno« se je izkazalo za trajno. Valentina Hrastnik, vdova že sedem let, je sama prebivala v prostornem trisobnem stanovanju in silno trpela. Ne zaradi samote — temveč zaradi kuhanja in čiščenja.

Drugi dan po poroki jo je zdelala migrena.

— Ana, draga, glava mi razpada, komaj stojim. Bi lahko ti danes kaj pripravila?

Ana je skuhala. Nato pospravila. Oprala perilo. Do večera je Valentina čudežno okrevala in odšla v salon na frizuro. Vrnila se je sijoča, z lasmi, ki so dišali po dragocenem šamponu.

Migrene so se pojavljale tik pred kuhanjem. Vrtoglavice so prišle na vrsto ob čiščenju. Artritis se je oglasil ob pomivanju posode in izginil, ko je tašča listala revije ali hodila po trgovinah.

Miha tega ni opazil. Ali pa ni želel.

— Saj ni nič hudega, mama ima zdravje. Ti si mlada, boš že.

In Ana je zmogla. Vsak dan je vstajala ob petih, pripravila zajtrk za tri, šla v službo k prvošolcem, se vrnila okoli šeste in do enajstih zvečer prala, ribala in kuhala za naslednji dan. Miha je prišel domov, pojedel večerjo in se zleknil pred televizijo. Včasih je mimogrede vprašal, zakaj je »vedno slabe volje«.

Kilogrami so kopneli. Pod očmi so se nabrale sence. Koža na rokah je postala hrapava, nohti krhki. V ogledalu je gledala neznanko — izžeto, postano, prazno.

Pred tremi tedni je Valentina Hrastnik razglasila obletnico.

Na jutro praznovanja se je Ana prebudila ob petih, a v kuhinjo ni šla. Oblekla je kavbojke in svetlo bluzo, se naličila. Iz omare je vzela škatlico s kuverto — celodnevni spa bon. Zanj je porabila svoje zadnje prihranke.

Article continuation

Resnične Zgodbe