«Še vedno si tukaj? Pojdi, pojdi. Saj moraš zdaj v službo, kredite plačevat.» — posmehljivo je rekel Gregor Učakar pred vrati sodne dvorane

To je krivično, a hkrati izjemno osvobajajoče.
Zgodbe

— Poravnava ne odvezuje odgovornosti za nenamensko porabo sredstev. Prisotnost je obvezna.

Gregor Učakar je zalučal telefon na sedež in poklical mamo.

— Mami, tožila me je. Zahteva, da vrnem vse kredite. Pravi, da sem jih zapravil.

Breda Cerar je tako sunkovito izdihnila, da je zaslišal:

— To ni mogoče. Nima denarja za odvetnike, računovodkinja je, ničesar ne more.

— Lahko, mama. Ima dokaze. Nakazila. Fotografije. Vse.

— Potem jo pritisni. Reci ji, da je vedela za vse, da so bili to skupni stroški.

— Ne bo šlo — Gregor Učakar je stisnil volan. — Vse si je dobro premislila.

Breda Cerar je naslednji dan poklicala Majo Mlakar. Glas ji je zvenel napeto, a še vedno vzvišeno:

— Maja, jaz sem. Morava se pogovoriti. Ne razumeš, kaj počneš. Gregor je moj sin in ne bom ti dovolila, da ga uničiš.

Maja Mlakar je vključila zvočnik in pokimala Simoni Zadravec, ki je sedela nasproti nje. Ta je vzela diktafon iz torbice.

— Breda Cerar, kar povejte. Poslušam vas in snemam.

Za trenutek se je umaknila v molk, a ni odnehala:

— Misliš, da si pametna? Da nas lahko prestrašiš? Bomo že našli način, kako te ustaviti – tako kot smo tvojega očeta ustavili.

Maja se je zasmehnila:

— Z izsiljevanjem zaradi davčnih preiskav? Imam njegovo pismo. Vse mi je napisal sam. Hočete, da ga skupaj s tem posnetkom predam policiji?

Tišina. Nato kratek pisk prekinitve klica.

Simona Zadravec je ugasnila diktafon in pogledala Majo:

— Ne bo več klicala.

— Vem.

Urška Giacomelli se je za sodbo izvedela od Gregorja Učakarja. Prišel je k njej zvečer s steklenico vodke v roki:

— Moral bom vse prodati. Stanovanje, avto… Rubežniki so zarubili premoženje. Maja bo zmagala na sodišču — vem to.

Urška Giacomelli je stala pri oknu in se ni obrnila:

— Gregor… nočem tega več poslušati. Rekel si mi, da imaš denar; da stanovanje pripada tebi; da bova živela normalno življenje… Zdaj pa si bankrotiran človek.

Skušal se ji približati, a se mu umaknila:

— Pojdi stran! Potrebujem moškega, ki zna poskrbeti zase – ne nekoga, ki živi po sodiščih! Samo pojdi stran!

Stal je sredi tujega stanovanja in ni mogel verjeti, kako hitro se mu vse podira pod nogami.
Urška Giacomelli mu je odprla vrata:

— Pojdi! In nikar več ne kliči!

Sojenje se je vleklo dva meseca.
Gregor Učakar se zagovarjal: trdil naj bi bil denar namenjen družini; da naj bi Maja vedela za vse.
A dokazov ni imel.
Maja Mlakar pa jih imela: izpiske iz banke; fotografije; pričanja prič…

Sodnica – starejša ženska z utrujenimi očmi – izrekla odločitev kratko:

— Od Gregorja Učakarja izterjati celoten dolg.
Premoženje zarubiti do poplačila dolga!

Gregor Učakar se oprijel roba mize.
Breda Cerar pobledela in si z dlanjo zakrila usta…

Teden dni kasneje policija sprožila kazenski postopek zaradi goljufije — Gregor naj bi ponarejal Majin podpis na kreditnih pogodbah.
Strokovna analiza to potrdila.
Štiri leta pogojne kazni.
Popisano premoženje.
Rubežniki odvzeli ključe stanovanja in avtomobila…

To naj bi bil njegov »razvod stoletja« — ostati brez pravice odločanja o lastnem življenju in brez vsakršnega premoženja hkrati…

Breda Cerar se izselila iz stanovanja in preselila k sestri v Medvode.
Ta jo sprejela hladno:

— Živi mirno! Brez obiskov ali zahtevkov! Je jasno?

Article continuation

Resnične Zgodbe