«Dovolj imam, dragi. Resnično. Ne zmorem več tako.» — z utrujenim glasom rekla in odšla ne da bi se ozrla

To je skrajno kruto in globoko žalostno.
Zgodbe

— Govori? Resnično? Se zna pogovarjati? To je čudovito! Koliko pa zanj zahtevate?

Matej Klančnik je za hip obstal, nato pa skoraj brez premisleka izrekel prvo številko, ki mu je prišla na misel:

— Pet tisoč evrov.

— Skupaj s kletko?

— Seveda … tudi kletka je vključena.

— Odlično, takoj pridem. Lahko?

V tistem trenutku mu je srce zdrsnilo v pete. Klemen Čuješ je bil sicer glasen, včasih neznosen, a kljub temu mu je prirasel k srcu. A poti nazaj ni bilo več. Preveč je tvegal, predvsem možnost, da bi se mu Urška Kavčič vrnila. Z grenkobo v glasu je izdavil:

— Kar pridite …

Ko je prekinil klic, je sobo napolnila težka tišina. Papagaj je strmel vanj, kot bi razumel, da se bliža slovo. Rudi Golob je obsedel čisto pri miru, brez običajnega praskanja po tleh, celo Gašper Mlakar je utihnil in nehal presti.

— Kaj pa naj storim? — je tiho zamrmral, kot bi se zagovarjal pred njimi. — Pri meni vam nič ne manjka. Jaz pa naj trpim? Saj veste, kako vas Urška ni mogla prenašati. In vi ste jo namenoma dražili. Še posebej ti, Klemen. Lahko si srečen, da sem ti našel nov dom. Nekateri preprosto odprejo okno in se znebijo ptice za vedno …

Ravno takrat je zazvonilo pri vratih.

Ko je obiskovalka stopila v dnevno sobo, je Rudi Golob v trenutku pozabil na svoja leta. Dvignil se je na zadnje tace in začel veselo poskakovati okoli nje, proseč za pozornost. Tudi Gašper Mlakar ni zaostal — pritekel je in se ji z vso vnemo ovijal okoli gležnjev.

— Rudi! Dovolj! — je ostro zabrusil Matej, nenadoma preplavljen z nenavadnim ljubosumjem.

— Nič hudega, — se je zasmejala ženska. — Obožujem take kosmatince!

Sklonila se je in nežno pobožala starega psa, ki je od ugodja skoraj zadovoljno zahropel. Maček je medtem prejel svojo mero nežnosti in začel presti tako glasno, kot bi nekdo prižgal motor.

Mateju se je v prsih nabral neprijeten občutek.

— Prišli ste po papagaja, — jo je nekoliko nestrpno opomnil. — Tukaj je kletka. In tukaj je ptica.

— Če bi bilo po moje, bi vzela še psa in mačka, — se je pošalila. — Moj sin bi se tako naučil skrbeti za živali.

— To pa ne, — je odkimal in globoko vdihnil. — Brez Rudija in Gašperja si življenja sploh ne predstavljam.

— Saj se šalim, — mu je namenila topel nasmeh, nato pa usmerila pogled h Klemenu. — Zakaj pa se sploh poslavljate od tako prikupnega papagaja?

Matej je za trenutek umolknil, nato pa tiho odgovoril:

— Ker moja bivša žena ne želi vrnitve …

Article continuation

Resnične Zgodbe