«Zdaj, ko je moja skrivnost tako veličastno razkrita, pa potegneva črto» — mirno mu je rekla, naj naloži stvari in odide

Laž je bila preračunljiva in srhljivo kruta.
Zgodbe

»Dve leti ti ni kapnilo na pamet, da bi karkoli preveril, zdaj pa naj bi te kar naenkrat razsvetlilo?« je nadaljevala z ledenim mirom. »Ne, tako to ne gre. Malo razmisliva. Imam dve tesni prijateljici – Anjo in Emo. Anja ima moža, osebnega trenerja, pravi cukrček, pa še denar služi kot za stavo. Dvomim, da bi se zapletla s tabo. Ema pa se je pred nekaj meseci razšla s fantom. Ranljiva, sama … lahek plen. Torej je ona, kajne? Povej mi naravnost – od kdaj spiš z mojo prijateljico?«

»Z njo nimam ničesar!« je odločno odvrnil Jernej Pungartnik.

»Res? Potem pa poglejva.« V roke je vzela telefon in odprla aplikacijo za sledenje, ki sta si jo nekoč naložila »za vsak primer«, če bi se komu kaj zgodilo. »Se spomniš? Da bi vedela, kje kdo obleži, če ga kdo razkosa,« je rekla z jedkim posmehom. »No, tukaj je vse lepo razvidno. Kje si se potikal, dragi? Dom–služba–dom? Tako si trdil. Pa poglejva … Ulica Vorancova 5A. Si začel hoditi v nov fitnes? Ne, saj tja sploh ne zahajaš. Nova kavarna? Zakaj me nisi povabil? Aha, saj res – tam stanuje Ema. In to ne enkrat. Sedemkrat v zadnjih dveh tednih. Naj še rišem ali boš sam seštel dva in dva?«

Jernej je obmolknil. Tokrat ni našel niti ene uporabne laži.

»Zdaj pa ti meni nekaj razloži,« je nadaljevala tišje, a nič manj ostro. »Recimo, da si ugotovil, da je stanovanje res moje. Zakaj nisi preprosto sedel z mano in se pogovoril? Zakaj si planil name, kot da loviš bika za roge? Veš, da tak boj ni zate.«

»Da si ne bi izmislila izgovora!«

»Izgovora? Nisem ga nameravala. Pravzaprav sem ti hotela sama povedati. In, mimogrede, Ema je za to vedela. Ampak ti si si izkopal precej globoko jamo. Priznam – mesece sem ti pobirala denar, a niti centa ne bom vračala. Porabila sem ga zate. Ker ti se od svojih evrov težko ločiš, sem te morala malo spodbuditi. Ne služim bajnih vsot in nimam bogatega očeta, da bi preživljala odraslega moškega. Zdaj, ko je moja skrivnost tako veličastno razkrita, pa potegneva črto. Skupaj ne bova več živela. In poroke tudi ne bo. Tragično, kajne? Zato lepo poberi svoje stvari, naloži jih na hrbet in odidi brez prizora. Tako bo za oba najbolje.«

Article continuation

Resnične Zgodbe